nedelja, 17. november 2013

Kdo tebe ljubi, Slovenija

Kakšen preplah in odpor je med stožiško falango povzročila resolucija EPP o stanju v Sloveniji. Agresivnost indoktrinirancev in priviligirancev, res nima meje. Tudi tokrat želijo po svoji maniri z diskreditacijo in insinuacijami izničiti nekaj, kar pa se izničiti ne da. Njihova burna reakcija samo potrjuje resničnost zapisanega. Resolucija je bila sprejeta v daleč najmočnejši politični skupini v Evropi. Vodi Evropski svet, Evropsko komisijo, njene članice pa številne vlade v Evropi. Med njimi je tudi stranka Angele Merkel. Stožiška druščina je notranjemu sovražniku brž dodala še zunanjega. Zelo inovativno, ni kaj! A želenega učinka tokrat ne bo. Vse kar je zares čutiti, je njihov strah. Resnici namreč ni moč pobegniti, četudi ti pomagajo vsi druzbenopolitični delavci. Še več, oni sami potrjujejo, da je pri nas nekaj zelo narobe. Živimo v državi, kjer pravosodje vodijo ljudje, ki so sodelovali pri kršenju temeljnih človekovih pravic. V državi, kjer se brani tiste, ki so izropali naše banke in uničili gospodarstvo, račun pa brezkompromisno izstavljajo državljanom z novimi in novimi davki. V državi, kjer se na ulice poziva takrat, ko na oblasti niso ta pravi in ne takrat, ko se zaradi nesposobnosti oblastnikov kopije brez milostno lomijo na neposvečenem ljudstvu, na drugi strani pa ohranja status quo vsem privilegirancem. V državi, kjer so tisti, ki podpirajo privilegije nagrajeni s prozorno, očitno pretirano in "pocukrano" medijsko pozornostjo. V državi, kjer političnega tekmeca onesposobiš tako, da ga pošlješ pred sodišče in (politično) obsodiš brez enega samega dokaza. V državi, ki se razglaša za demokratično, pravično in proevropsko, njen politični vrh pa na svojih shodih ob totalitarnih simbolih prepeva revolucionarne in antievropske pesmi in poziva k vnovičnem boju za socializem in komunizem. To so dejstva in resnica o Sloveniji. To je resnica o t.i. ukradeni državi. Zato še toliko bolj preseneča odziv evropskih socialistov. Z njim sporočajo, da si očitno v Sloveniji ne želijo neodvisnega sodstva, saj resolucijo interpretirajo kot nedopustno vmešavanje v suverenost države. Človek se upravičeno sprašuje, za kakšno druščino pravzaprav gre oziroma kako ta deluje. Za razliko od njih je EPP resolucijo sprejela na podlagi ugotovitev misije v Sloveniji. Ta se je med drugimi srečala tudi z nekdanjo tožilko Zobec Hrastarjevo in nekdanjim ustavnim sodnikom in članom Beneške komisije, sicer bolj prepoznaven kot nekdanji predsednik ZKS, Cirilom Ribičičem. Srečali so se tudi z evropskimi poslanci iz Slovenije, tako z leve kot z desne politične opcije. Kaj pa lider socialistov Swoboda, s kom se je srečal on? Takšnih diletantskih obtožb, si politik njegovega kova nikakor ne bi smel privoščiti. Sicer dopuščam možnost, da je to storil v pretirani želji za vsako ceno zaščiti svoje politične varovance. Kakorkoli že, to je bila brca v temo brez primere. Resolucija EPP je marsikomu odprla oči in zbudila speče. Potrdila je, da ni nič narobe s tistimi, ki smo se pozno spomladi zbrali na Tavčarjevi, temveč s tistimi, ki so nam to želeli preprečiti in nas zasmehovali. Danes bolj kot kdajkoli prej verjamem, da nas bo naslednjič še več in da bomo vztrajali do konca. Vse do pravične Slovenije za slehernega izmed nas. In naj bo jasno; nihče nam ni ukradel države, ker se je ukrasti sploh ne da. Slovenija ostaja v rokah naroda. Naroda, ki jo je osamosvojil, jo gradi(l) in ljubi(l).