Brez sramu...do konca

Janez Janša in njegova družina preprosto ne sme imeti miru. Po njihovo je sploh ne bi smelo biti. Zanje je kot demokratični duh, ki ga je potrebno iztrebiti. Krvniki tako dnevno skrbijo, da je "delo" opravljeno. Brez sramu in brez meja...do konca. V eter pošiljajo pamflete, polne insinuacij in diskreditacij. Da je bilo že vse večkrat zavrnjeno, sploh ni pomembno. Držijo se svojega zlatega pravila...laž ponavljaj toliko časa, da bo na koncu postala resnica. Janez Janša mora za vsako ceno iz osamosvojitelja ter uspešnega voditelja postati kriminaliziran osebek. Pri tem njegova družina v ničemer ne sme zaostajati. Tudi otroci jim niso sveti. Poslušamo celo, da je opozicija v krizi, ker ima neverodostojnega liderja. Dvom želijo vsejati povsod okoli njega, zavedajoč se, da bodo le brez Janeza Janše zares svobodni. Svobodni greha preteklosti in brezmejnih objestnih možnosti v prihodnosti. Pri tem jim pomagajo vsi, ki želijo na ta račun dobiti svojih pet minut. Mašinerija je neomajna. Pomagajo tudi vsi tisti, ki imajo občutek, da so večno v njegovi senci, čeprav v resnici sami niso sposobni stopiti iz nje. A nečesa se vendarle zavedajo. Zavedajo se, da v skupnosti, ki ni nastala čez noč, niti ni nastala na podlagi osebnih koristi in privilegijev, krivični napad na enega izmed njih, pomeni napad na slehernega od njih. Takrat postane takšna skupnost še enotnejša in močnejša, njena energija pa je neustavljiva. Tudi sama sem, tako kot tisoče drugih, del nje. In mimogrede, ne gre za zaslepljenost ali kakšno drugo stanje, ki ga večkrat želijo pripisati. Enostavno gre za stvar. In ravno to dejstvo jim ponoči ne da spati.